
Tožijo, nimajo denarja,
živijo za nakupovanja,
nov telefon, oblačila,
za vsadke, lepa krila.
Ne delajo nikjer,
živijo le ob darilih,
nekatere ob poživilih,
ob bedakih, njim enakih.
So kot pijavke, ne pijejo kri,
Saj vedo kako se lepo živi,
žrtev težko jim najti ni,
naivnežev kar mrgoli.
V vsadkih si vidijo stil,
a leta hitijo, jih spremenijo,
še gube zdaj odpravljajo,
zadnje fičfiriče zapravljajo.
jože,kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!