
Pletem si nove vzorce
v svoje tkivo,
svetli so,
dihajo
in me radostijo.
Nove misli letijo
v nebo
na perutih angelskih kril.
Varovala so me,
ko se mi je luščila stara koža.
Vrnila sem jo materi Zemlji
s pokopom in s spoznanjem,
da mi je v preteklosti
zrastla z razlogom.
Spletam sedanjost
iz sveže dušne preje.
Hvaležno, da se samodejno poraja
na statvah mojega življenja.
Ponižno, vedoč,
da skozme vse ustvarja
Življenjska sila.
Ponosno, čuteče
zmagovito živost Življenja.
Vse je prispevalo
k samorazvoju.
Zato sem brez kritike
in brez sodb.
Vsak ima svoj čas levitve.
Vsakemu se razkrije
in ga skozi smrt stare osebnosti
pospremi v vstajensko izkustvo.
Vsak sam se razširja
v boljšo verzijo sebe,
v dinamiki,
ki odgovarja
prepletu celote Stvarstva.
Polni me lastna človečnost.
S sočutjem in z vero vase
in v Stvarnika.
Pletem si nove vzorce
v svoje tkivo,
svetli so,
dihajo
in me radostijo.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!