Pride nenapovedano

Stojim in gledam jih, občudujem, rad bi jih objel, pa ne morem, se z njimi pogovarjal, besede namenjene njim se vračajo, a so le odmev z gora, belih strmin… Zdaj so vrhovi skriti pod oblaki, na trenutke povsem zakriti, potem pa se bleščijo s soncem obsijani, odeti v belo tančico skrivnost, kjer še nedotaknjeni vrhovi, vabijo da človek pokaže junaštvo, da jih v nepremagani smeri osvoji. Tam nižje snežni plaz ogroža, zato ljudje s strahom zrejo v vrhove, ko snežna gmota pobere svoj delež, včasih tudi ljudi, mlade, starejše, podira vse pred seboj in prestavlja, s silo kot da bi se norčeval, da bi mu moč človek spoznal. jože.k