Marmor jih teži…
Ne vem komu naj verjamem,
Besede za resnične vzamem,
Tistim ki lepo oblečeni govorijo,
Ali siromašnim ki skoraj molčijo,
Ki se majhnih darov veselijo,
V noč lahkotno zaspijo.
Tisti lepo oblečeni radi jezikajo,
S čustvi ljudi brenkajo igrajo,
S smehom resnico poteptajo,
Kričijo preglasijo vse ostale,
Ne nasprotuj jim ne poznajo šale,
Žal vedno so le polni hvale.
Nekoč bodo vsi za vedno zaspali,
Od ljudi še zadnjič slovo jemali.
Bo bogataš z venci bo zasut.
Pozneje z marmorjem obtežen.
A siromaku bodo zapeli Lipo.
Nad skromno gomilo bo šopek rož
Ljudje bodo solznimi očmi odhajali.
Jože.k