Berem da se ljudje pobijajo,
svoj zlo umna fb reklamirajo,
v brutalnosti vse podirajo,
človek postaja pošast,
nenasiten z nasiljem.
Ljudje pretepajo, mučijo otroke,
več ne išče se zdaj vzroke,
a dovolj da gledaš TV program,
tam z nasiljem krmijo vsak dan,
nas silijo da plačujemo zločine.
Je človek kot zveri med seboj,
mar to pomeni zadnji boj, bo
nekdo nekoga pokončal še nocoj,
a zakoni, vera so le popisan list,
pisec ostaja v mislih čist.
A življenje otroka. žene starke,
kot da je vetra piš,
teh zveri ne ustavi nič,
dobijo še prenočišča, hrano,
namesto dosmrtno osamo
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!