
Tujec ki pri nas domuje,
nas le skrivaj občuduje,
čeprav smo včasih prepirljivi,
domovini smo predani, zanesljivi.
V svetu nas šport povzdiguje,
talentov mladih znanje odlikuje,
s pesmijo stopamo v nov dan,
nikjer težavah ni nihče sam.
In beseda, pesem nas združuje,
še iz časa borb bilo je najhuje,
krepi zavest, besedi utrip srca,
ponos krepi, to Slovenija ima.
Svet kot da sprt je med seboj,
utrujeni legli k počitku nocoj,
saj jutri bo nov dan in zmage,
da tam utišamo še redke zgage.
Je življenje boj kjer zmaga je preživeti,
to v srcu negovati, moraš imeti,
beseda materina največji je zaklad,
jo moraš spoštovati, imeti rad.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!