Nas molzejo, strižejo,
stiskajo in ponižujejo;
mogočnim je vse dovoljeno,
nam pa iz dneva v dan manj;
a se niti ne sramujejo,
saj z molkom jim vse dovoljujemo.
Se mi, slepi za tujo bolečino,
zavedamo, se kaj sramujemo,
ko živali na hleve, verige in smrt obsojamo,
jim mladiče brezvestno odvzemamo,
se z njimi mastimo, zato še zbolimo,
ali še dobiček si kujemo?Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!