V sebi vem
in slišim.
Telo mi to ves čas sporoča.
Končno ga slišim.
Kako mogočno
vsa ta leta
skrbi za to,
da živim.
Dojemam.
Kako inteligentno,
predano, zvesto, ljubeče,
nenehno opravlja
in usklajujejo
milijone nalog,
da živim.
Dojemam.
Kako vztrajno čaka,
da dojamem,
kako brezmejno me ljubi,
kako mi privošči dobro življenje,
koliko dela opravlja za to,
da poskrbi zame.
Ves čas, brez premora.
Dojemam.
Hvaležno dojemam,
sprejemam in sodelujem
s svojim telesom.
Spoštljivo, ljubeče,
predano in živo.
Hvala.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!