Ekskurzija v neznano.
Čutim,
v pravo smer grem,
na pravi način.
Moje telo se odpira užitku
v gibih in v dihanju.
Obred za telo,
ki ga časti.
Vrača mu dostojanstvo,
pozorno ga hrani,
obnavlja, poživlja.
Spoštljivo doživljam
premike, vdihe, izdihe.
V templju je tiho.
Spoštljivo doživljam
premike, vdihe, izdihe.
Spoštljivo doživljam
svoj fizični dom
svetega življenja.
Na svojem prestolu vidim srce,
sočutno ljubezen in radost.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!