Plezalna vrv je napeta.
Iz dežele na obrobju
po njej splezaš nazaj,
v srčno središče.
Ko se vračaš tja,
odkriješ navdušenje,
kot v otroških časih.
Navdušenje,
nad stvarmi,
ki jih zmoreš,
ki jih hočeš,
ki ti uspejo.
Navdušenje nad malenkostmi,
sestavljaš jih v večje zgodbe.
Navdušenje, da si,
da dihaš, da čutiš.
Navdušenje nad življenjem.
In glej,
življenje ti začne odgovarjati
z navdušenjem nad teboj.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!