Ne budi me,
čeprav je jutro že vstalo,
hočem še spati,
nočem še vstati.
Ne budi me,
da bi mi risal rožnate oblake.
Ne budi me za skrivalnice,
ne za predstavo,
misleč, da je ne razpoznam.
Raje prespim dan,
kot da ga potratim
za ničevo igro,
v kateri izgubljaš vse
in sam sebe.
Ne budi me,
ker ti ne bom ustregla.
Ustrežem sebi,
z največjo slastjo.
Ničesar ti ne porečem.
Pustim te,
da igraš sam.
Nisem ti soigralka,
ne tvoje občinstvo.
Ne budi me.
Sama bom vstala
in preživela dan,
kot je zame najbolj prav.
Tega in vsakega naslednjega.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!