Koža uvela in na obrazu gube
staranja so vidne priče,
bodisi tuje bodisi lastne
pametnim so prav nepomembne.
Tudi vsaka misel usodo narekuje,
lepša od cveta ali grša od spake,
mila kot pesem, urnejša od srne,
kamor sede, seje nove, nič drugačne.
Misel je spodbuda ali poguba,
pomiritev, ozdravitev ali okužba,
zamisel srečna ali moči izguba,
čeprav ni kot guba ali brazda otipljiva.
Ne veš, v kakšno mrežo se zapletaš,
v kaj nevedno se vse bolj pogrezaš,
zato previdno svoje misli misli,
še zanje stvarstvo ti račun izstavi.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!