Peščeni vihar
rjuje čez pokrajino,
slepi mi pogled,
biča obraz,
reže me v pore
in siplje fin prah v moja pljuča.
Peščeni vihar
drami nemir,
skelečo negotovost,
ki peče,
boli in utruja.
Obrnem se,
da mi piha v hrbet.
Vsaj to lahko storim,
da ne postavljam korakov
proti njegovim orkanom.
Pustim,
da me potiska
in hodim z njim.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!