Pas je bil tesno zategnjen.
Sponka je imela notranje varovalo.
Razklenila sem ga odznotraj.
Poznajo se še sledovi stiskanja,
rezanja trdega usnja,
razbolela je koža in odreveneli so udi.
Gibljem jih
in se negujem.
Bolečina bo minila.
Objemam jo in se tolažim.
Končno diham svobodno in prosto.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!