Ribiška barka sameva v pristanu.
Ni ribolova in ni ulova.
V njeno morje so vdrle
požrešne piranje.
Star ribič je z njimi opravil.
Nastavil jim je usodno past.
Požrle so vabo in trnek.
Nataknjene nanj
se ribiču več ne upirajo,
ko jih izvleče na kopno.
Požrešne piranje,
konec je z vami!
V večerni zarji ribiška barka
spet dvigne svoje sidro.
Odpluje na morje.
Vanj ribiči
vržejo svoje mreže,
pomirjeni,
vedoč, da jih plodno morje,
očiščeno roparskih plenilcev,
spet hrani.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!