In prišel bo jutrišnji dan,
morda sončen, deževen,
zaspan, to se dogaja odkar,
kjer sonce se prebuja in zahaja,
dan na dan…od nekoč vsak dan.
Če bo dan srce ogrelo ljubeče srce,
bo sončen kljub megli in dežju,
vetru ki neusmiljeno brije,
snežinkam ki jih nosi veter,
psu ki z laježem grozi,
da v svoj objem dobi.
Bo pa žalosten glede na vse vesti,
kaj narava z močjo lahko naredi,
žival v ledenem oklepu utihne,
snežni plaz domove odpihne,
človek za vselej utihne,
veter sveče upihne.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!