Imamo praznik svoj, me žene,
tiste samske ali poročene,
ko dobimo šopke rož, darila,
morda košček svilenega perila.
Že res, da na trenutke nam to ugaja,
saj ne živimo sredi raja,
a da bi bile razbremenjene,
želijo si na svetu vse žene.
Že da pomoč bi nam nekdo ponujal,
z nami lepe trenutke bi obujal,
pobožal nam trudne bi dlani,
vsaka med nami si želi.
Vsem vam, ki se vas praznik ta dotakne,
želim čim lepše praznovanje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!