Kanjon,
razklana celota,
vmes reka,
v medenici kamnite kotanje.
Izlizala si je strugo in pot,
razmejila je to,
kar naj se sčasoma loči.
Kanjon,
razklana celota,
dve steni, navpični in goli.
Vabita me,
vsaka k sebi.
Izbrala sem reko,
ne kamnitih sten,
ne leve, ne desne.
Pustim jih za sabo.
Izbrala sem reko.
Njen tok posvoji moj kanu.
Zapuščam kanjon,
plujem s tokom.
Tja, kamor teče
moje življenje.
Izbrala sem reko
in svoje življenje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!