Čakam jo,
potrpežljivo, potrpežljivo.
Ne pride, če ji ukažem.
Ne pride, če jo preveč snubim.
Odzove se, ko se njej zahoče.
Takrat me obdaruje s svojim prihodom.
Čakam jo,
svojo idejo,
potrpežljivo, potrpežljivo.
Zamotim se z drugim delom
in pozabim na čakanje.
Naenkrat je z mano,
enkratna, sijoča, edinstvena,
mi pride v goste nenajavljena.
Z navdihom obdari moja polja,
z užitki in z radostjo polni srce.
Ve za svojo dragoceno vrednost.
Zato se odzove, ko se njej zahoče.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!