Še rahlo te pomilujem,
čeprav te občudujem,
zakaj se le izmikaš, skrivaš,
morda za zapečkom počivaš…
Vem da si hladna,
dotik s teboj me zmrazi,
kot nekaj neprijetnega,
na nek način pa si privlačna.
Vse okoli sebe spremeniš,
odeneš v belo kot nevesto,
vsi te občudujejo,
o tebi govorijo na glas
Ljudje te že pričakujejo,
nekateri te kar slavijo,
čakajo da snežinke poletijo,
snega si resnično želijo.
Potem bo zima kot mora biti,
le ti moraš svoje storiti,
sneg natrositi nad mesta in vasi,
da nam pričaraš zimske dni.
Jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!