Stik z zemljo,
Žarek sonca na koži,
Nežno dotikanje trave,
Vonj, ki napolni ti pljuča,
Sreča ki ne pojenja nikoli,
Čudež narave, ki te ne ustavi,
Utrip srca se ti na dušo nasloni,
Ko zaslišiš zvok potoka,
Glasba sveta, ki se naseli vate,
In vsa ta čarobnost,
Ki dušo prepoji,
Do te mere,
Da pozabiš na vse,
Vse izgine,
Tudi bolečina,
Nič ne ostane,
Kar nam dušo tare,
Vse izbriše,
Sledi zabriše,
In lahko začnemo znova.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!