Hoja po vrvi

Publika je bila željna predstave. Vrv so mu napeli visoko, globina pod njo je bila neskončna. Ni stopil nanjo. Vrv so spustili nižje, pod njo je še vedno zeval prepad. Ni stopil nanjo. Vrv so spustili še nižje, ni stopil nanjo. Ponavljali so toliko časa, da je bila vrv na tleh. Takrat je z gotovostjo stopil nanjo in varno prečkal razdaljo. Gledalci niso dobili atrakcije, a on je varno prišel na cilj. Pomemben mu je bil cilj, ne aplavzi iz tribun. Gledalci niso dobili atrakcije, zaploskali so modrosti. Tako pravi: Najprej shodi po vrvi na tleh, pridobi si varno gotovost, za tem vrv postopno dviguj in postopno osvajaj višave, če te to mika. Tako prideš na cilj in ostaneš živ. Pomemben naj ti bo tvoj cilj, ne aplavzi iz tribun.