Ni temačna,
čeprav je črna.
Deluje toplo,
sočno in nežno.
Varuhinja svetišča mojih idej.
V njej se porajajo
in zorijo na varnem,
v hranljivem,
vzpodbudnem trebuhu.
Sem ne prodrejo tuji pogledi,
ne hrup, ne ocene.
Ko je pravi čas,
me pokliče za rojstvo.
V stiku sva,
to naju polni
in usklajuje vse,
samo po sebi.
Žametna črnina.
Ni temačna,
čeprav je črna.
Deluje toplo,
sočno in nežno.
Varuhinja svetišča mojih idej.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!