
Nekje v meni
je zapel zvok piščalke.
Duh se je vzdignil,
kot Aladin.
Diham globoko,
dam mu ves prostor,
da v mojem telesu zasede svoj dom.
Zvok flavte pleše
v zeleni spirali
in Duh mu plešoče sledi, raste.
Zlivata se in postajata eno.
Takrat se mi razodene želja,
deviška, veličastna in moja.
Udomači se v mojem prostoru.
Redno jo obiskujem
in prisluškujem njenim sporočilom.
Redno jo čutim,
da se ljubeče zbližava
in da ji zraste oporni skelet mogočne namere.
Zagrnem se s tančico
in jo tajanstveno zadržujem zase.
Pustim, da zori, pripravljam načrt.
Redno jo čutim,
uživava skupaj v viziji njene izpolnitve.
Ko me napolni s sladko mano godnosti,
si radostno ustrežem.
Napolni me s svojim sadom,
razkošno me poteši.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!