Zvok citer

Zvok citer iz mojih globin se poje po slapu navzgor. Med kapljicami padajočega rečnega slapa se zlit z mano pne navzgor, v življenje. Zvok citer iz mojih globin se poje po slapu navzgor. Vzel je nedolžnost deviški divjini se z njo nahranil in se rodil. V globinah pragozda so ga oplodila zelena prostranstva vlažnih mahov, hranljiv humus črne prsti, prastare modrosti stoletnih dreves, tuljenje kojotov, noči goste teme in jasna jutra, modrost preživetja, mehkoba praprotnih naročij in njihova semena sreče. Zvok citer iz mojih globin se poje po slapu navzgor. Med kapljicami padajočega rečnega slapa se zlit z mano pne navzgor, v življenje. Mežika v nov dan, ki ga použiva. Mežika v nov dan in se množi. Živi.