
Ustavil se je.
Pojoča skrinjica je onemela.
Cvetoč vrt je zastal v rasti.
Šepet vetra se je potuhnil.
Vse je kazalo na zastoj.
Ustavil se je.
Uhojeno stezico je zakrila megla,
zdrizasta, gosta, siva.
Sprva je bil presenečen,
nato jezen in žalosten,
ker ni mogel dalje,
kot si je zamislil.
A znamenja so bila jasna.
Ukazala so mu zastoj.
Preostalo mu je le čakanje.
Trajalo je precej časa.
Dovolj, da se je umiril
in se oklenil zaupanja.
Odločil se je, da bo previden.
Potem se je prebudil veter.
Razpihal je megleno zaveso.
Pred uhojeno stezo se je odprl prepad.
Pot je nadaljeval,
tako, da ga je obhodil.
Utrl si je novo stezo.
Zastoj mu je rešil življenje.
Utrl si je novo stezo
in nadaljeval potovanje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!