Poljub tišine

Poljub tišine je pobožal večer. Ujel se je v moja krila in jih umiril. Spokojnost šepeče, da je za danes dovolj. Najboljše sem dala od sebe in to je gotovo dovolj. Poljub tišine je pobožal večer. Vame diha utrip zadovoljstva. Čutim ta pulz, valovi mir. Ovija me v svoje srebrne valove in svojo studenčnico izliva vame. Odnaša minuli dan v skrinjo preteklosti in jo daruje večnosti. Poljub tišine je pobožal večer, blažeče me hrani s svojim nektarjem. Vdih in izdih in samo to. Utrip miru v spokojnosti niča. Poljub tišine je pobožal večer in ga raztegnil v sanjavo noč. V mehkem zavetju počitka diši po sivki in po metinem čaju. Umik v sen, v utrip miru v spokojnosti niča. Poljub tišine je pobožal večer.