
Zazibale so se v spanje.
v več mesečne sanje,
se nekatere pokrile z listjem,
našle počitek v rovih,
med skalami pred zimo
v varnem zavetju narave,
pred snegom, vetrom,
ko bo dan kratek, dolga noč,
tam kjer bodo varne,
pred sovražniki, človekom.
Utihnilo bo petje ptic.
Le sem ter tja se bodo pokazale,
morda srne lisice, volkovi,
ko jih bo prignala lakota na plan.
Morda tudi človek, naravne nesreče.
Bo kot da se je ustavil čas, a ura bo tekla,
do toplih pomladnih dni, ko jih bo sonce,
prebudilo iz sna jim ponudilo udobje,
prvi pomladni obrok, jim z roso umilo oči,
gnezda pomladku, rože na tratah,
vse bo kot rojstvo nečesa novega, lepega.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!