
Sij mesečine me je ogrel.
Navdihnila me je moč lune,
tako nevidna,
a tako silna,
da dviga tudi morsko gladino vseh morij.
Sprejela sem svojo Moč.
Svojo zavestno izbiro
sem zasejala v svoje srce,
tja, kjer izvira ljubezen,
tja, kjer domuje ljubezen,
tja, od koder se širi ljubezen.
Moč srca v ljubezni zmore karkoli in vse.
Tako v srčni moči zmorem vse in karkoli,
kar je potrebno, da jo udejanim,
tako je mogoče vse in karkoli,
kar je potrebno, da se udejani.
Moč srca v ljubezni zmore karkoli in vse.
Sila namere, ki v njem živi, je neskončna.
Njena Moč zdaj deluje skozme z vso Božansko ljubeznijo.
Njena Moč zdaj deluje zame z vso Božansko ljubeznijo.
Sij mesečine me je ogrel.
Navdihnila me je moč lune,
tako nevidna,
a tako silna,
da dviga tudi morsko gladino vseh morij.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!