Mlad volk

Gre Marko z Anko po borovnice, Anka gleda, posluša ptice, le barva okoli ust jo izda, da borovnice rada ima. Zdaj Marko postal že hud, zakaj ves moj je ta trud, naj sam nabiram, Anka le je, Anka si moj kavalir mar ne? Ob gozdu našla pravega je jurčka, a Marko preganjal že metuljčka, se spet jezi sreča ni mu dana, imej jurčka, sekira bojna zakopana. Doma se hvalil na vse pretege, a laž le mu do kolen žal seže, tri skrite jurčke Anka pokaže, svojo srečo z gobami dokaže. Zdaj spet oba metulje lovita, ko mimo švigne lisica skrita, iz pašnika domov brž zbežita, Marko, bil mlad je volk hitita.