Plonk ceglc...

Je učiteljica videla mu je v dlan... operi si roke ne bodi zaspan, ko prideš nazaj pregledam te jaz, pred tablo bom slišala tvoj glas. Spet Janezek naglas premišljuje. v šolski je klopi vse huje, napisane formule na dlan več ni, za vse dobro milnico krivi... Zdaj tamkaj pred tablo stoji, malo prestrašen se vidno boji, ga vpraša kaj mamica pravi, ko Janezek na nalogo pozabi. Nič mi ne reče spat me spodi, dokler je cvek igre pač ni, s prijatelji se takrat ne igram, saj več časa za učenje imam. Napiši 10X kar bilo je na dlani, o kazni razloži še mami, a si zapomnil napisal na tablo, pisati na dlan res ni za rabo. Zdaj stopi do njega ga potreplja, se Janez veselo smehlja, formule v glavi so ostale, kazen iz šole so pregnale.