Sedi dekletce očetu v naročju,
noč se nagiba k polnočju,
očka zakaj buljiš v ekran,
saj jutri je še en dan…
Teh igric imam že vrh glave,
želela sem si narave,
je sonce odšlo že spat,
čas je nehaj se že igrat.
Zdaj kuha ji mlečen riž,
z otroki je vedno križ,
namesto sladkorja natrese soli,
dekletce mu reče nič dobro ni.
Še sam preizkuša nekaj ni prav,
krive so igrice predolgo igral,
kuha še enkrat v drugo sladko,
ji obljubil je se ponovilo ne bo.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!