
Igrata Mihec se in Nataša,
ko prestrašena Mihca vpraša;
kaj je tisto tam rep ima beži,
zakaj si najine družbe ne želi…
Ne veš ti šleva je ogabna miš,
naj le beži ven iz toplih hiš,
jo mucek naokoli preganja,
o polnem želodčku rad sanja…
Tako ljubka mi je žival,
mucek ne dela nič prav,
še dobro se k tebi je skrila,
v torbo ki sva jo tam prislonila.
Takrat Mihec na ves glas,
Nataša to ni več špas,
če zvezek mi zgrize joj,
kaj bo rekel očka moj.
Saj nimaš naloge,
pripomni iz zlobe,
v torbi ji bo toplo,
še muc je ulovil ne bo.
odsevKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!