
Igra fantič se ob ograji,
z žogo ki ušla mu do soseda,
jo od daleč tam le gleda.
Iz nič se sosed vzel,
mu ljubko žogo je vzel,
fantič je jokati začel.
A soseda žogo mu vrnila.
obraz otroku razvedrila,
kaj ni prav ga tiho poučila.
Lahko je otroka prizadeti,
nad njim moč besedno imeti.
težko je takšne razumeti.
Tudi sam je otroštvo imel,
mogoče žoge še ni imel,
zakaj naj bi otroka prizadel.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!