Pišem, včasih premalo zbran,
z bolečino takšen je moj dan.
Besede moje so preproste,
večkrat kamen so spotike,
tudi takšnim brez olike.
Ljudem pomagam če imam moči,
se veselim noči ko bolečina popusti,
dnevom ko sonce me prevzame,
z žarki, toploto me objame,
odžene temen dan, oblake.
A najslajši mi je njen objem,
ko čutim njen dotik je mik,
nasmeh na licih in smeh,
ko občutim da mi je predana,
plamen ljubezni je z nama.
Ljudem morda ni povšeči,
če dva uživata v sreči.
Celo netijo zamere, prepir,
v tem najdejo svoj mir,
do takih čutim le prezir.
Jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!