Bilo je ustvarjeno zame,
kot zibka, zame, za danes.
Kotanjast objem pod gorskim pobočjem
mehčajo gozdne rebri.
Jezersko kotanjo polni studenčnica,
v njej postoji in si odpočije.
Diši po dopustu z jesenskim pridihom.
Jezerski odsev je zamenjal kulise.
Razvaja me barvit objem,
nežno, s prosojnimi krili tišine.
Odplavam, kor riba med jezersko travo,
tja, med nikjer in povsod.
Kjer se poljubljata, vstaja Nebo.
Jaz sem njegova slikarka, navdih.
Nahranim se z jezerskim planktonom
in premešam barve.
Razlivajo se po jezerski gladini
in zaljšajo njen odblesk.
Spletajo kito rim v ritem utripa.
Vdih in izdih med nikjer in povsod.
Vmes se razteza Življenje.
Bilo je ustvarjeno zame.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!