
Le kje bi jemal moči,
da spremenil bi dan iz noči,
kdaj sosed bo sosedu dober sosed,
in izvoljenci ljudstva prisluhnili ljudem.
Zakaj se večkrat spremenimo, pozabimo dane obljube,
takoj ko po molitvi, obljubah zapustimo Božji hram,
obljube po molitvi zvodenijo, se v nič spremenijo,
tudi od tistih ki imajo moč, škarje in platno.
Nekoč bo zasijala svetla zvezda sreče vsem,
tudi tistim ki trpijo saj jih v pomanjkanju, bolečini,
tistim ki jih sedaj noče opaziti nihče, jim ne prisluhne,
ne bližnji,ne prijatelji, ne sosedje, ljudje se jih le ogibajo.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!