Tam zgoraj visoko oblak plava,
pod njim lahkotno teče Sava,
sem ter tja race in čaplje poletijo,
da svoj plen hrano v vodi ulovijo.
Zdaj dežuje kapljice trosi,
vonj po zimi s seboj nosi,
jesen se umika prišla bo zima,
hladen veter nam le prikima.
Odhaja sonce, z njim topel dan,
medved v gozdu je že zaspan,
živali si iščejo zatočišče,
vsaka svoje si poišče.
So srne zbegane na jasi,
vreščijo vrane tam na vasi,
veter listje nosi naokrog,
že sneg prekriva ga povsod.
Jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!