So rekli da bom postal poet,
naj napišem pesem vabljivo kakor cvet,
da besede v pesmi oživijo,
med ljudi poletijo.
A nič posebnega se ni zgodilo,
pisanje mi je le poživilo,
saj pomirja dušo in srce,
osrečuje notranjost ve.
Nekateri me uvrščajo med narodnjake,
in podobne pisce take,
a pišem le kod domoljub,
poln zamisli v besedah.
Življenje kratko je polno preprek,
opisati spomine ni greh,
čeprav pesmi niso le rože,
tudi trnje je pokazal čas.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!