Razburkano morje
S kakšno lahkoto predramiš razburkano morje v navalu vseh čustev, ki udarjajo proti meni.
Dvig vreden jemanja diha, brez ustrahovanj, saj ne želim prestopiti mejo v kateri izbrišem svoj obstoj.
Dvig je le odprta rana, katera se pripravlja na celjenje s svojim spuščanjem.
V iskanju izgovorov, da dokažeš, kako vso to lepoto zmore izbrisati tvoj dotik prepričanj, da nič ni večno.
Ko bledi tvoja senca v moji svetlobi, šele takrat uzreš tudi sam božansko prisotnost tega kar si.