Zoreli smo s časom,
z dejanji ostali pokončni,
ne vsi, nekateri pač malo manj.
Nekateri smo pošteni in dosledni,
drugi pač malo manj.
Nekateri so zadovoljni,
drugi smo malo manj,
nekateri smo vztrajni in potrpežljivi,
drugi pač malo manj.
Skupaj smo orali ledino.
Sejali smo prava semena,
vsi prepričani, da bo letina dobra in žetev obilna.
Nekateri pripravljeni trdo delati zanjo,
drugi, presenetljivo manj ali celo sejati plevel.
Nekateri, pripravljeni iti na vse ali nič,
a teh je vedno manj.
Nekateri, pripravljeni odpuščati,
teh je vse manj,
nekateri tega ne zmorejo,nočejo ali ne znajo.
A glej,
tem drugim je vedno lepše.
Pa tako obetavno se je začelo, za vse.
JeanneKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!