Ko zreš v noč nebo se zvezd svetlika,
morda katera nam posebna mežika,
nas pozdravlja nekdo ki imel nas rad,
a na zemlji se mu iztekel je čas,
In če tam zgoraj nas spodaj opazuje,
odkimava z očmi potem pomižkuje,
želi povedati da z nami se ne strinja,
moč mu dana da svetlika se in kima.
Če nekoč zvezdna nam bo dana moč,
da na zemljo bomo zrli na zemljo v noč,
naj nam da le moči za nežen dotik,
poslati najdražjim svarilo bil bi mik.
Jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!