
Sem z gore vračal se v dolino
ob poti utrgal sem tri cvetlice,
poslušal razposajene ptice,
v srce prinesle so mi vedrino.
Prvi cvet poklonil bom ženici tam,
naj ve da človek ni nikjer nikoli sam,
s cvetlico drugo že grem drugam,
je ob kapeli je vaza pustim jo tam.
zagledam vidim spomenik vojaku,
iz minule strahotne vojne junaku,
naj mu cvet krasi poslednji dom,
na njih borce pozabil že ne bom.
Morda cvetlice so zdaj že uvele,
ptice pojejo so nove zacvetele,
iz gozdov veter nam pesem nosi,
besede skrivnostne med nas trosi.
Jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!