
Kjer so stezice s soncem obsijane,
v skrivnostni mesečini prehodne,
v dežju veter se poigrava, šumi.
Prisluhnem na desetine jih žgoli,
pesem ptic spet se dneva veseli.
Ponoči tam oglašata se sova, čuk,
zjutraj ptice pozdravljajo nov dan,
petje ki očara te povsem prevzame,
ti zapojo čas je da se že vstane.
Kukavica poje iz gozda se oglaša,
jastreb, kanja po plenu še vpraša,
poredko grlica ko se zasliši kukru.
Najdi me tudi jaz pojem sem tu.
Resnično petje ptic prevzame,
na trenutke ti dih zastane,
ko ščinkavec že zažvrgoli,
srčno se dneva, sonca veseli.
jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!