Kjer strma cesta se na vrh vije,
Veliki vrh sonce ga obsije,
pogled v dolino iz spominov oživi,
na Litijo, Sava v sončnih žarkih se iskri.
Gor še ponosne domačije stojijo,
mladi rodovi v njih zdaj živijo,
se dela težkega nič ne bojijo,
le s snegom ob zimah se borijo.
Temeljnova in Gričarjeva domačija,
če greš peš na vrh srce že razbija,
a mlade družine utrjene ni jih strah,
skozi leta z delom utrdil jih je čas.
Jože.kKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!