Spoved

Pozabljen v parku noč bedim. Sprašujem se, zakaj živim? Do življenja več mi ni, ker odšla si ti. Le zakaj si mi lagala, da moja žena boš postala, ko pa vedela si, da so to laži. Življenje moje brez cilja je, pomenila si mi vse. Zdaj za vedno bom odšel, rad le tebe sem imel. Se še spominjaš tega večera, ko sva prvič se objela? Obljubila si mi, da boš moja ti. Pa kaj o tem govorim sedaj, tebe več ne bo nazaj. Dovolj bilo je besed, to je moja spoved.