
Polni lepih izrečenih obljub,
od pametnih do znanih zgub,
čemu se tako radi obtožujemo,
le po kom se še zgledujemo?
Pogrevamo kar stare zamere,
imamo že odmevne primere,
ni važno kaj si mislijo ljudje,
le kaj, čemu ves ta špetir,
med večino vnaša le nemir.
Bili so vsem nam enaki,
so zdaj politični veljaki,
s sodišči nabirajo si moči,
preprost človek le molči,
saj za siromaka kruha ni.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!