
Pogledal sem jo, videl zapeljivo,
mlado damo, ozirala se poželjivo,
oblečeno na pol, že kar žgečkljivo,
vračala poglede vsem zaničljivo.
Morda razmišlja, sem edina,
najlepše dekle, dama fina,
a mene že je stresel mraz,
ko se pripognila, gol bil ji pas.
Če se bo prehladila ni mi mar,
je hlad v januarju zime dar,
ji svetoval bi le kako naj se obleče,
da le bolezen mladenke ne zateče.
Pa kaj bi ,vsak sebi je vladar,
morda ji gola koža je edini čar,
toda naravo bo že poskrbela,
toplo oblečena z arcnijami bo se grela.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!