Kje se porajajo naše besede;
so pametne ali praznoglave,
je bilo zraven tudi srce?
Kaj jim odreja namen in poti,
so iz večvrednosti ali vsevednosti,
tovorijo skrbi, razdor ali mir?
Naj ne bodo osti, gorjače ali sablje,
ki ljubezen obglavijo in spoštovanje,
vsilijo molk, jezo ali beg.
Kar gre v ušesa, na papir ali splet,
naj ne bo kot brozga s cest,
če želimo nazaj belino snega.
Ni potrebna ploha besed,
saj vsaka obkroži ta svet;
naj bo miru, sreče obet.
Besedam resnice, spodbude in sprave
naj kmalu sledi še dobro dejanje,
slabim pa nujno takojšnje kesanje.Kategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!