Na tisoče in en način
ti lahko pokažem,
kako mi tvoja bližina
dobro dene.
Trenutno ni nikogar,
ki bi ga imela raje.
Nisi potreben moje idealizacije,
spoznala sem namreč,
da mi takšen kot si
popolnoma zadostuješ.
Brez besed ostajam,
ko se zazrem v tvoje vrline,
pa tudi tvoje manj dobre plati
so nekako simpatično na mestu.
Čeprav me v vsem presegaš,
mi zagotavljaš, da ne čutiš
mojih primanjkljajev.
Zaradi tebe preiskujem nove in nove
možnosti, kako zasijati v tvojih očeh,
kako ti z okusom začiniti vsakdan,
kako te postati bolj vredna.
Danijela PremzlKategorije
Sorodne objave
PoezijaDanes je dan
Prav danes je dan za vrsto vprašanj, da Ti predano in zavestno sledim, se o čem poučim, kaj spremenim. Danes je dan, ko ne morem zabresti v…
PoezijaPesmi
So nastale v moji glavi, vedno divjajo nekje v višavi. Skoraj jih moram potiho utišat, da mi rime ne uidejo skozi usta. Počasi jih nizam, da…
PoezijaČustva
Dve rastlini, Med seboj oddaljeni, Ki se čutita v korenini, Dve duši za ostale pozabljeni, Skupaj v bolečini, Nedotaknjeni in tako ranljivi,…
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaŠe ni komentarjev. Bodite prvi!